Sankofa; (San- vrniti se, Ko- potovati/iti, Fa – poiskati/vzeti)

Beseda izvira iz jezika Akan ljudstva, ki v prevodu pomeni vrniti se nazaj in vzeti - dobiti. Simbolno se upodablja kot ptica z glavo obrnjeno nazaj, ki jemlje jajce s hrbta ali kot simbol v obliki srca. Sankofa je povezana s pregovorom: ”Se wo were fi na wosankofa a yenkyi”, kar se prevaja, da ni narobe iti nazaj, se vrniti po tisto, na kar smo pozabili. Sankofa nas uči, da se je potrebno vrniti h koreninam, našemu izvoru, da v življenju lahko napredujemo. Karkoli smo izgubili, pozabili ali nam je bilo odvzeto, lahko povrnemo, oživimo, ohranimo, se učimo iz napak in preteklih izkušenj. Akan ljudstvo verjame, da preteklost služi kot vodič za načrtovanje prihodnosti. Pomembno se je ozreti nazaj in izbrati tisto najboljše, kar se lahko naučimo iz preteklosti, da lahko dosežemo in izrazimo ves potencial, ki ga nosimo v sebi, ko gradimo svojo prihodnost.

Sporočilo Sankofe lahko navežemo na bistvo psihoterapevtskega procesa. V psihoterapevtskem procesu se obračamo nazaj k tistemu, kar je bilo za nas v preteklosti pomembno in nas je na takšen ali drugačen način izoblikovalo, ter tukaj in zdaj spreminjamo vse tisto, kar nam danes ne pomaga, nas ovira, blokira, kar manjka oziroma je nečesa preveč, da bi živeli bolj polno in kvalitetno. Premočno oklepanje preteklosti ali zgolj načrtovanje prihodnosti pomeni izgubo sedanjosti. Skozi proces isčemo tisto ravnotežje med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, da vzpostavimo pomemben stik s sabo, s tem kdo smo zares, kaj čutimo in kaj si želimo. Proces je pot iskanja, zavedanja, sprejemanja sebe in odgovornosti za svoje življenje. Psihoterapevtski proces je potovanje.

PSIHOTERAPEVTSKE STORITVE PONUJAVA V SOLKANU IN SKUPINE V GORIŠKIH BRDIH!