O psihoterapiji
Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb z enim ali več psihoterapevti. Cilj omenjene terapije je olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteče ravnanje in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje klientov.
Psihoterapija v osnovi pomeni zdravljenje s pogovorom, da bi tako lažje rešili različne težave in se bolje spoznali. Psihoterapevt je usposobljen, da nam pomaga začutiti svoja čustva in jih primerno izražati, spremeniti manj funkcionalna vedenja, reševati težave ali se naučiti, kako obvladati predvsem neprijetna čustva in čustvena stanja, kot so stres, tesnoba, žalovanje, strah, žalost in drugo.
Psihoterapevt nam pomaga, da ozaveščamo skrite vzroke svojih težav ter jih postopno odpravljamo. Freud in številni začetniki psihoterapije so bili zdravniki in so menili, da je to nov način zdravljenja duševnih motenj, kar velja še danes, hkrati pa je psihoterapija postala še veliko več. V državah, kjer je že povsem uveljavljena, z njenimi metodami rešujejo različne težave čustvovanja ter težave v odnosih in komunikaciji. Veliko se uporablja pri zakonski, družinski in skupinski terapiji ter tudi v podjetjih.
PSIHODINAMSKA PSIHOTERAPIJA
Psihodinamska psihoterapija (PDP) se osredotoča predvsem na odkrivanje nezavednih dejavnikov, ki so-povzročajo ali sprožajo neželjena vedenja. Preprečitev neželjenih simptomov brez pozornosti na njihove skrite vzroke ima ponavadi za posledico njihov ponovni nastanek, simptomi so pa pogosto še bolj trdovratni. PDP s pomočjo tehnik omogoča globlje raziskovanje lastnega nezavednega ozadja, ki sproža neželjena vedenja.
PDP uporablja večje število psihoterapevtskih tehnik, ki pripomorejo približati nezavedne teme, ki so skrite globlje v nas. Je konsistentna s tistim, čemur James Bugental pravi psihoterapija, katere proces spremeni posameznikovo življenje (Bugental, 1999).
PDP je modificirana oblika psihoanalize, ki temelji na teoretskih osnovah psihoanalitičnega nauka. Na osnovi tega nauka, se pravi na splošnem in specialnem nauku o nevrozah, na psihoanalitični razvojni teoriji, na nauku o transferju in kontratransferju – če omenim le temeljne zidake psihoanalitične zgradbe – si prizadevamo z modificiranimi tehnikami v omejenem času in z omejenimi terapevtskimi cilji priti do zadovoljivih terapevtskih učinkov. Bistveni fokus pri PDP je odnos med klientom in terapevtom.
